Spoštovane članice in člani Visokošolskega sindikata Slovenije,
zaključena so pogajanja med Vlado RS in sindikati o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Naslednji teden je predvideno podpisovanje aneksov h kolektivnim pogodbam (KP), s čimer se tudi formalno zaključujejo pogajanja z vlado, ki so potekala skoraj dve leti. Če bo predlagani dogovor podpisalo dovolj reprezentativnih sindikatov in bo dosežen kvorum, bo 1. 1. 2025 tudi uradno v veljavo stopil nov plačni sistem za javne uslužbence.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije po Statutu VSS odločitev o podpisu oziroma nepodpisu aneksa formalno sprejme Predsedstvo VSS. Sam sem se vedno zavzemal, da ta odločitev predstavlja širši konsenz pogledov znotraj celotnega razširjenega predsedstva VSS (to so zaupniki in zaupnice vseh treh javnih univerz) in predsednice univerzitetnega sindikata zato prosil, da o procesu pogajanj redno sproti obveščajo članstvo ter pred odločanjem opravijo znotrajuniverzitetne razprave.
S tem sporočilom zato samo pisno povzemam zaključke pogajalskih procesov, v naslednjem tednu, ko bo potekalo formalno odločanje v predsedstvu VSS, pa vas na Univerzi v Mariboru, Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem vabim še na predstavitev v živo. Kot ste bili članice in člani že obveščeni s strani vaših sindikalnih zaupnikov, vljudno vabljeni na predstavitev Aneksa h KPVIZ, in sicer:
- v ponedeljek, 11. 11. 2024, ob 17.00 na Rektoratu Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana, Zbornična dvorana.
- v torek, 12. 11. 2024, ob 12.00 na Pedagoški fakulteti UM, Koroška cesta 160, MB, predavalnica 1.42/1. nadstropje.
Zdaj pa sledi še pisni povzetek poteka pogajanj in vsebine dokumentov, ki so rezultat teh pogajanj.
Kot veste, so pogajanja ves čas potekala dvotirno: na krovni ravni so se obravnavala splošna vprašanja, ki zadevajo celoten javni sektor; na t. i. »stebrnih« pogajanjih, na katerih je ves čas neposredno aktivno sodeloval tudi VSS, pa smo se ukvarjali s specifičnimi vprašanji novega plačnega stebra, v katerega spadajo raziskovalna dejavnost, kultura in izobraževanje, vključno z visokim šolstvom. Krovna pogajanja so se zaključila prejšnji mesec s podpisom dogovora z vlado o usklajenosti Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), stebrna pa se po vseh plačnih stebrih zaključujejo s podpisovanjem aneksov h kolektivnim pogodbam. Ob tem je treba še enkrat poudariti, da je nujni pogoj za uveljavitev novega plačnega sistema tako sprejetje ZSTSPJS (kar se je že zgodilo), kot tudi potrditev aneksov h KP, ki je predvideno za prihodnji teden. Če eden od obeh pogojev ne bo izpolnjen, v javnem sektorju v veljavi do nadaljnjega ostaja obstoječi plačni sistem.
Novi plačni sistem prinaša kar nekaj novosti tako na krovni ravni kot na ravni dejavnosti visokega šolstva. Besedilo ZSTSPJS si lahko v celoti preberete v priponki, v njem pa velja izpostaviti predvsem naslednje:
- v veljavo bo stopila nova plačna lestvica (v priponki),
- nova plačna lestvica bo imela skupno 67 plačnih razredov (PR),
- prvi PR bo v višini minimalne plače (1.253,90 Eur),
- razmerje med najnižjim in najvišjim PR bo 1 : 7,
- razpon med PR bo 3 % (sedaj je 4 %),
- vrednost PR se bo usklajevala enkrat letno,
- plačni dvigi se bodo izvedli v šestih obrokih med 1. 1. 2025 in 1. 1. 2028. Zaposleni bodo prejemali 12 do 15 % zvišanja plače, vendar ta vrednost ne bi smela biti manjša od vnaprej določenega zneska. 1. 1. 2025 se bodo uskladile vse plače, ki so pod minimalno plačo. Vse plače nad minimalno plačo pa se bodo zviševale po sistemu:
a) s 1. januarjem 2025 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če razlika ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,
b) s 1. oktobrom 2025 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če preostanek razlike ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,
c) s 1. junijem 2026 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 70 evrov; če preostanek razlike ne dosega 70 evrov, se izplača v celoti,
č) s 1. decembrom 2026 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 50 evrov; če preostanek razlike ne dosega 50 evrov, se izplača v celoti,
d) s 1. julijem 2027 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če preostanek razlike ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,
e) s 1. januarjem 2028 pridobijo pravico do izplačila preostanka razlike.
Najprej bodo dvigov deležni delavci z nižjimi plačami; tisti, ki bodo deležni dvigov v višjem znesku, pa kasneje. Vsi dvigi plač do skupne višine 420 eur bodo realizirani postopoma do 1. 7. 2027. Delavci, ki bodo deležni najvišjega dviga plač, bodo novo, višjo plačo v celoti začeli prejemati s 1. 1. 2028.
- Usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo v obdobju prenove plačnega sistema:
- v letu 2025 se plače ne usklajujejo z inflacijo,
- v letu 2026 se uskladijo s 1. 4. 2026, pri čemer do usklajevanja pride, če inflacija v 2025 preseže 1,8 % (če inflacija znaša 3 %, se plače uskladijo za 1,2 % (3 % – 1,8 %)),
- v letu 2027 se uskladijo s 1. 4. 2027, pri čemer do usklajevanja pride, če inflacija v 2026 preseže 1,6 %,
- v letu 2028 se uskladijo s 1. 4. 2028, pri čemer do usklajevanja pride, če inflacija v 2027 preseže 1%,
Vrednosti plačnih razredov se nato usklajujejo enkrat letno. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se dogovori v pogajanjih, ki se začnejo najpozneje 1. februarja in zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz prejšnjega stavka se določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Če dogovor do 1. aprila ni sklenjen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
- napredovanje bo urejeno tako, da bodo hitreje napredovali mlajši delavci. Javni uslužbenec bo vsakokrat napredoval za en plačni razred. V prvi do tretji PR znotraj delovnega mesta se bo napredovalo po dveh letih; v četrti do sedmi PR po nadaljnjih treh letih in v osmi in nadaljnje PR po nadaljnjih štirih letih. Zakon predvideva tudi pospešeno in zadržano napredovanje.
- vlada je vztrajala na krčenju št. dni dopusta. Trenutno vsi delavci ob dopolnjenem 50. letu starosti prejmemo dodatnih 5 dni dopusta. Po novem bodo zaposleni pravico do dodatnih 5 dni dopusta prejeli, ko dopolnijo 55 let; prehod na novi sistem bo postopen;
- v zakonu so predvidene tudi možnosti določitve višjega plačnega razreda, plačilo delovne uspešnosti, spregled izobrazbe …
V nadaljevanju so še najpomembnejši poudarki, ki zadevajo izključno zaposlene v visokem šolstvu:
- zaposleni v visokem šolstvu bodo razdeljeni v tri plačne podskupine:
D01 – visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci,
D05 – specifična delovna mesta na področju visokega šolstva,
D09 – administrativni, računovodski, tehnični in ostali delavci na področju vzgoje in izobraževanja.
- visokošolski zavodi si bodo morali pri določanju kriterijev za zasedbo delovnih mest, ki še niso določeni v 7. členu Aneksa h KP, pridobiti soglasje sindikatov.
D01
- visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci bodo v obdobju med 1. 1. 2025 in 1. 1. 2028 deležni dvigov plač v razponu od + 4 do + 8 PR. Nekoliko višjih dvigov bodo deležna DM, kjer so bila plačna nesorazmerja v preteklosti večja.
- po obstoječi zakonodaji je DM Visokošolski učitelj razdeljeno v tri nazive: docent, redni in izredni profesor. Po novem bodo to tri ločena delovna mesta. S tem se bo znotraj vsakega DM omogočilo horizontalno napredovanje za 10 PR (do sedaj samo 5). Na enak način bo omogočeno napredovanje za 10 PR vsem zaposlenim v podskupini D01. Ob tem bo dolžnost delodajalca, da ob pridobitvi doktorata znanosti (asistent, bibliotekar, lektor) ali ob pridobitvi novega naziva (npr. izredni in redni profesor) zaposlenega avtomatično prerazporedi na novo delovno mesto in to ni delodajalčeva diskrecijska pravica.
- asistenti, bibliotekarji in lektorji bodo PR, pridobljene s horizontalnim napredovanjem, prenašali s seboj tudi ob zamenjavi tarifne skupine (npr. iz VII/2 v IX), kar do sedaj ni bilo možno.
- do sedaj se je ura dodatne tedenske pedagoške obveze obračunavala v višini približno 50 % vrednosti osnovne obveze. Po novem se bodo vse ure povečane pedagoške obveznosti nad tisto, ki jo določa KP VIZ (torej nad 6. uro NPO za visokošolske učitelje, nad 10 ur NPO za asistente, nad 9 ur NPO za predavatelje, višje predavatelje in lektorje) obračunavale enako kot osnovno neposredno pedagoško delo.
D05 in D09
Zadnje mesece smo večino napora usmerili v to, da bi omogočili čim večjemu številu tistih, ki so danes zaposleni v plačni skupini J, premestitev v plačno podskupino D05. Že pred časom smo se z vlado RS dogovorili za delovna mesta in plačne razrede v tej podskupini. Ker bodo delovna mesta v tej podskupini vrednotena bolje kot tista v plačni podskupini D09 (gre za DM iz sedanje plačne skupine J, ki se pojavljajo tudi v drugih dejavnostih v našem plačnem stebru), smo zagovarjali stališče, da vsi zaposleni v visokem šolstvu opravljajo delo, ki je značilno za visoko šolstvo.
Tu smo naleteli na nasprotovanje tako vlade kot tudi nekaterih drugih sindikatov. Deset delovnih mest, ki so v naboru DM in se uporabljajo v visokem šolstvu, se uporablja izključno pri nas. Ta delovna mesta v svojem imenu praviloma nosijo naziv »na univerzi« in se bodo ukinila, zaposleni na teh DM pa se bodo premestili na ustrezna DM podskupine D05.
Večina DM, ki jih danes v visokem šolstvu zasedajo zaposleni na delovnih mestih v plačni skupini J, pa ostaja. Gre za tista DM, ki se pojavljajo tudi v srednjih in osnovnih šolah ali kje drugje v javnem sektorju (samostojni strokovni sodelavec, vodja področja/enote …), zaradi česar jih ni mogoče ukiniti. Ta delovna mesta se bodo prenesla v podskupino D09.
V predlogu Aneksa je bilo določeno, da se javni uslužbenci, ki zasedajo DM plačne skupine J in se s tem Aneksom spremeni zgolj šifra DM zaradi premika iz plačne skupine J v plačno skupino D, ne premestijo na nova DM, temveč ostanejo zaposleni na istem DM z novo šifro. Tako bi bili vsi tisti, ki se jim DM ne ukine, premeščeni v podskupino D09. V Aneks smo uspeli vnesti člen, ki bo zaposlenim na večini DM skupine J (zapisana v priponki 3-obvezna prevedba J-D5. V tej priponki je z rumeno barvo označenih 10 DM, ki se bodo ukinila ter 16 DM iz katerih bodo zaposleni prevedeni v D05) z vključno V. stopnjo izobrazbe zagotavljal, da jih bo delodajalci morali premestili v podskupino D05. Na seznamu DM, ki jih bodo delodajalci morali prerasporediti v podskupino D05, pa ni vseh DM sedanje skupine J. Manjkajo DM z nižjo stopnjo izobrazbe. Ta DM zaradi nasprotovanja vladne strani in nekaterih drugih sindikatov nismo uspeli zapisati na ta seznam. So pa tudi za njih pripravljena DM v podskupini D05 in možnosti za premestitev na nova - bolje vrednotena delovna mesta v podskupino D09 kljub temu so, tako da univerze za nezmožnost boljšega plačila tudi tistim z nižjo stopnjo izobrazbe nimajo in pričakujemo, da bodo te delavce ustrezno premestili.
Za knjižničarje in bibliotekarje so v okvirju podskupine D05 oblikovana posebna DM. Tudi veterinarji imajo zaradi svoje specifičnosti pripravljena posebna DM.
Tehniški sodelavci danes zasedajo najrazličnejša DM. Za njih smo v nabor DM v podskupini D05 uspeli zagotoviti dve DM. V Aneksu pa je tudi zapisano, da se bodo z uvedbo novega Zakona o visokem šolstvu (veljati bi naj začel naslednje leto) ti dve DM premestili iz podskupine D05 v podskupino D01 in bodo prišli tja, kamor tudi sodijo.
Ocenjujem, da smo na pogajanjih dosegli veliko. Plače zaposlenih se bodo primerjalno v dejavnosti visokega šolstva praviloma povečale bolj kot v drugih delih javnega sektorja. V podskupini D01 se v veliki meri odpravlja notranje nesorazmerje, s čimer bodo poklicne skupine, ki so bile v preteklosti v slabšem položaju, deležne višjih dvigov plač. Velja poudariti tudi, da se število horizontalnih napredovanj s 5 poveča na 10 PR; poleg tega bodo asistenti, bibliotekarji in lektorji horizontalna napredovanja ohranjali tudi ob spremembi tarifnega razreda. Pomembno spremembo predstavlja tudi vrednotenje dodatne pedagoške obveze.
V podskupino D05 smo uspeli prerazporediti večino zaposlenih, ki so bili sedaj v skupini J, obenem pa se je znižalo število delovnih mest v tej plačni podskupini, kar bo pripomoglo k njeni večji notranji preglednosti in medsebojni primerljivosti. Predvsem pa se bomo za delavce iz te skupine tudi v prihodnje lahko z vlado RS pogajali enako kot za zaposlene v podskupini D01. Dvig PR pri delavcih, ki bodo prerazporejeni v podskupino D05, bo višji kot pri večini zaposlenih v drugih delih javnega sektorja.
Kako bi lahko z vidika visokega šolstva ocenili pogajalske zaključke? Nekateri predstavniki Ministrstva za javno upravo, ki so sodelovali na pogajanjih, so nas označili za absolutne zmagovalce teh pogajanj.
Ali bi lahko dosegli več? Dopuščam možnost, da bi lahko pri kakem DM iztržili dvig še za kak dodatni PR, a je vseeno treba upoštevati, da smo imeli pri tem pogosto zvezane roke, ker se je tudi vladna stran dobro zavedala, da včasih tudi najmanjše korekcije lahko sprožijo plaz novih zahtev drugih sindikatov in da je treba gledati tudi na sistem kot celoto.
Pod črto tako skupni izid pogajanj za visoko šolstvo sam ocenjujem kot pozitiven, sploh glede na okoliščine, v katerih so pogajanja potekala: številni zastoji v pogajalskem procesu, nekonsistentna vladna stališča, parcialne zahteve sindikatov, poudarjanje makroekonomskega vidika …
V Visokošolskem sindikatu smo predloge za posamezne poklicne skupine oblikovali v delovnih skupinah, kamor so bili povabljeni vsi člani in članice VSS. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste se temu vabilu odzvali, namenjali svoj prosti čas delu za dobro zaposlenih, pomagali pri argumentaciji naših zahtev kot tudi v stebrnih pogajanjih samih. Posebna zahvala gre Idi Mišič Pavšek in Jakobu Počivavšku s Pergama. Brez njune pomoči nam ne bi uspelo.
V naslednjih dneh, kot že rečeno, bodo na univerzah potekali postopki prevedbe delovnih mest, kjer bo zelo pomembno, da se bodo aktivno odzivali univerzitetni sindikati.
Za kakršnakoli vprašanja se obrnite na vaše sindikalne zaupnike. Za pravna vprašanja se lahko, kot vedno doslej, obrnete neposredno na pravno službo Pergam, in sicer na: ida.misic@sindikat-pergam.si ali ales.bortek@sindikat-pergam.si. Ob koncu ste tudi vsi vi povabljeni, da k včlanitvi (pristopna izjava) v sindikat povabite tudi svoje sodelavke in sodelavce in tako pomagate k utrditvi sindikalne organiziranosti, ki se je tudi tokrat izkazala za zelo pomembno.
Lepo vas pozdravljam in verjamem, da se vidimo v naslednjem tednu tudi na predstavitvah v živo.
Andrej Vogrin, predsednik VSS
- članstvu VSS
- spletna stran VSS