petek, 8. november 2024

Obvestilo članicam in članom VSS ob zaključku pogajanj o prenovi plačnega sistema

Spoštovane članice in člani Visokošolskega sindikata Slovenije,


zaključena so pogajanja med Vlado RS in sindikati o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Naslednji teden je predvideno podpisovanje aneksov h kolektivnim pogodbam (KP), s čimer se tudi formalno zaključujejo pogajanja z vlado, ki so potekala skoraj dve leti. Če bo predlagani dogovor podpisalo dovolj reprezentativnih sindikatov in bo dosežen kvorum, bo 1. 1. 2025 tudi uradno v veljavo stopil nov plačni sistem za javne uslužbence. 

 

V Visokošolskem sindikatu Slovenije po Statutu VSS odločitev o podpisu oziroma nepodpisu aneksa formalno sprejme Predsedstvo VSS. Sam sem se vedno zavzemal, da ta odločitev predstavlja širši konsenz pogledov znotraj celotnega razširjenega predsedstva VSS (to so zaupniki in zaupnice vseh treh javnih univerz) in predsednice univerzitetnega sindikata zato prosil, da o procesu pogajanj redno sproti obveščajo članstvo ter pred odločanjem opravijo znotrajuniverzitetne razprave. 

 

S tem sporočilom zato samo pisno povzemam zaključke pogajalskih procesov, v naslednjem tednu, ko bo potekalo formalno odločanje v predsedstvu VSS, pa vas na Univerzi v Mariboru, Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem vabim še na predstavitev v živo. Kot ste bili članice in člani že obveščeni s strani vaših sindikalnih zaupnikov, vljudno vabljeni na predstavitev Aneksa h KPVIZ, in sicer:

- v ponedeljek, 11. 11. 2024, ob 17.00 na Rektoratu Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana, Zbornična dvorana.

- v torek, 12. 11. 2024, ob 12.00 na Pedagoški fakulteti UM, Koroška cesta 160, MB, predavalnica 1.42/1. nadstropje.

 

Zdaj pa sledi še pisni povzetek poteka pogajanj in vsebine dokumentov, ki so rezultat teh pogajanj. 

 

Kot veste, so pogajanja ves čas potekala dvotirno: na krovni ravni so se obravnavala splošna vprašanja, ki zadevajo celoten javni sektor; na t. i. »stebrnih« pogajanjih, na katerih je ves čas neposredno aktivno sodeloval tudi VSS, pa smo se ukvarjali s specifičnimi vprašanji novega plačnega stebra, v katerega spadajo raziskovalna dejavnost, kultura in izobraževanje, vključno z visokim šolstvom. Krovna pogajanja so se zaključila prejšnji mesec s podpisom dogovora z vlado o usklajenosti Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), stebrna pa se po vseh plačnih stebrih zaključujejo s podpisovanjem aneksov h kolektivnim pogodbam. Ob tem je treba še enkrat poudariti, da je nujni pogoj za uveljavitev novega plačnega sistema tako sprejetje ZSTSPJS (kar se je že zgodilo), kot tudi potrditev aneksov h KP, ki je predvideno za prihodnji teden. Če eden od obeh pogojev ne bo izpolnjen, v javnem sektorju v veljavi do nadaljnjega ostaja obstoječi plačni sistem.

 

Novi plačni sistem prinaša kar nekaj novosti tako na krovni ravni kot na ravni dejavnosti visokega šolstva. Besedilo ZSTSPJS si lahko v celoti preberete v priponki, v njem pa velja izpostaviti predvsem naslednje:

 

- v veljavo bo stopila nova plačna lestvica (v priponki),

- nova plačna lestvica bo imela skupno 67 plačnih razredov (PR),

- prvi PR bo v višini minimalne plače (1.253,90 Eur),

- razmerje med najnižjim in najvišjim PR bo 1 : 7,

- razpon med PR bo 3 % (sedaj je 4 %),

- vrednost PR se bo usklajevala enkrat letno,

- plačni dvigi se bodo izvedli v šestih obrokih med 1. 1. 2025 in 1. 1. 2028. Zaposleni bodo prejemali 12 do 15 % zvišanja plače, vendar ta vrednost ne bi smela biti manjša od vnaprej določenega zneska. 1. 1. 2025 se bodo uskladile vse plače, ki so pod minimalno plačo. Vse plače nad minimalno plačo pa se bodo zviševale po sistemu:

 

a) s 1. januarjem 2025 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če razlika ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,

b) s 1. oktobrom 2025 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če preostanek razlike ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,

c)  s 1. junijem 2026 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 70 evrov; če preostanek razlike ne dosega 70 evrov, se izplača v celoti,

č) s 1. decembrom 2026 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 50 evrov; če preostanek razlike ne dosega 50 evrov, se izplača v celoti,

d) s 1. julijem 2027 bodo delavci pridobili pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če preostanek razlike ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,

e) s 1. januarjem 2028 pridobijo pravico do izplačila preostanka razlike.

 

Najprej bodo dvigov deležni delavci z nižjimi plačami; tisti, ki bodo deležni dvigov v višjem znesku, pa kasneje. Vsi dvigi plač do skupne višine 420 eur bodo realizirani postopoma do 1. 7. 2027. Delavci, ki bodo deležni najvišjega dviga plač, bodo novo, višjo plačo v celoti začeli prejemati s 1. 1. 2028.

 

- Usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo v obdobju prenove plačnega sistema:

 

  1. v letu 2025 se plače ne usklajujejo z inflacijo,
  2. v letu 2026 se uskladijo s 1. 4. 2026, pri čemer do usklajevanja pride, če inflacija v 2025 preseže 1,8 % (če inflacija znaša 3 %, se plače uskladijo za 1,2 % (3 % – 1,8 %)),
  3. v letu 2027 se uskladijo s 1. 4. 2027, pri čemer do usklajevanja pride, če inflacija v 2026 preseže 1,6 %,
  4. v letu 2028 se uskladijo s 1. 4. 2028, pri čemer do usklajevanja pride, če inflacija v 2027 preseže 1%,

Vrednosti plačnih razredov se nato usklajujejo enkrat letno. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se dogovori v pogajanjih, ki se začnejo najpozneje 1. februarja in zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz prejšnjega stavka se določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Če dogovor do 1. aprila ni sklenjen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

 

- napredovanje bo urejeno tako, da bodo hitreje napredovali mlajši delavci. Javni uslužbenec bo vsakokrat napredoval za en plačni razred. V prvi do tretji PR znotraj delovnega mesta se bo napredovalo po dveh letih; v četrti do sedmi PR po nadaljnjih treh letih in v osmi in nadaljnje PR po nadaljnjih štirih letih. Zakon predvideva tudi pospešeno in zadržano napredovanje.

- vlada je vztrajala na krčenju št. dni dopusta. Trenutno vsi delavci ob dopolnjenem 50. letu starosti prejmemo dodatnih 5 dni dopusta. Po novem bodo zaposleni pravico do dodatnih 5 dni dopusta prejeli, ko dopolnijo 55 let; prehod na novi sistem bo postopen;

- v zakonu so predvidene tudi možnosti določitve višjega plačnega razreda, plačilo delovne uspešnosti, spregled izobrazbe …

 

V nadaljevanju so še najpomembnejši poudarki, ki zadevajo izključno zaposlene v visokem šolstvu:

 

- zaposleni v visokem šolstvu bodo razdeljeni v tri plačne podskupine: 

 

D01 – visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, 

D05 – specifična delovna mesta na področju visokega šolstva,

D09 – administrativni, računovodski, tehnični in ostali delavci na področju vzgoje in izobraževanja.

 

- visokošolski zavodi si bodo morali pri določanju kriterijev za zasedbo delovnih mest, ki še niso določeni v 7. členu Aneksa h KP, pridobiti soglasje sindikatov.

 

D01 

- visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci bodo v obdobju med 1. 1. 2025 in 1. 1. 2028 deležni dvigov plač v razponu od + 4 do + 8 PR. Nekoliko višjih dvigov bodo deležna DM, kjer so bila plačna nesorazmerja v preteklosti večja.

- po obstoječi zakonodaji je DM Visokošolski učitelj razdeljeno v tri nazive: docent, redni in izredni profesor. Po novem bodo to tri ločena delovna mesta. S tem se bo znotraj vsakega DM omogočilo horizontalno napredovanje za 10 PR (do sedaj samo 5). Na enak način bo omogočeno napredovanje za 10 PR vsem zaposlenim v podskupini D01. Ob tem bo dolžnost delodajalca, da ob pridobitvi doktorata znanosti (asistent, bibliotekar, lektor) ali ob pridobitvi novega naziva (npr. izredni in redni profesor) zaposlenega avtomatično prerazporedi na novo delovno mesto in to ni delodajalčeva diskrecijska pravica.

- asistenti, bibliotekarji in lektorji bodo PR, pridobljene s horizontalnim napredovanjem, prenašali s seboj tudi ob zamenjavi tarifne skupine (npr. iz VII/2 v IX), kar do sedaj ni bilo možno.

- do sedaj se je ura dodatne tedenske pedagoške obveze obračunavala v višini približno 50 % vrednosti osnovne obveze. Po novem se bodo vse ure povečane pedagoške obveznosti nad tisto, ki jo določa KP VIZ (torej nad 6. uro NPO za visokošolske učitelje, nad 10 ur NPO za asistente, nad 9 ur NPO za predavatelje, višje predavatelje in lektorje) obračunavale enako kot osnovno neposredno pedagoško delo. 

 

D05 in D09

Zadnje mesece smo večino napora usmerili v to, da bi omogočili čim večjemu številu tistih, ki so danes zaposleni v plačni skupini J, premestitev v plačno podskupino D05. Že pred časom smo se z vlado RS dogovorili za delovna mesta in plačne razrede v tej podskupini. Ker bodo delovna mesta v tej podskupini vrednotena bolje kot tista v plačni podskupini D09 (gre za DM iz sedanje plačne skupine J, ki se pojavljajo tudi v drugih dejavnostih v našem plačnem stebru), smo zagovarjali stališče, da vsi zaposleni v visokem šolstvu opravljajo delo, ki je značilno za visoko šolstvo.

 

Tu smo naleteli na nasprotovanje tako vlade kot tudi nekaterih drugih sindikatov. Deset delovnih mest, ki so v naboru DM in se uporabljajo v visokem šolstvu, se uporablja izključno pri nas. Ta delovna mesta v svojem imenu praviloma nosijo naziv »na univerzi« in se bodo ukinila, zaposleni na teh DM pa se bodo premestili na ustrezna DM podskupine D05. 

 

Večina DM, ki jih danes v visokem šolstvu zasedajo zaposleni na delovnih mestih v plačni skupini J, pa ostaja. Gre za tista DM, ki se pojavljajo tudi v srednjih in osnovnih šolah ali kje drugje v javnem sektorju (samostojni strokovni sodelavec, vodja področja/enote …), zaradi česar jih ni mogoče ukiniti. Ta delovna mesta se bodo prenesla v podskupino D09.

 

V predlogu Aneksa je bilo določeno, da se javni uslužbenci, ki zasedajo DM plačne skupine J in se s tem Aneksom spremeni zgolj šifra DM zaradi premika iz plačne skupine J v plačno skupino D, ne premestijo na nova DM, temveč ostanejo zaposleni na istem DM z novo šifro. Tako bi bili vsi tisti, ki se jim DM ne ukine, premeščeni v podskupino D09. V Aneks smo uspeli vnesti člen, ki bo zaposlenim na večini DM skupine J (zapisana v priponki 3-obvezna prevedba J-D5. V tej priponki je z rumeno barvo označenih 10 DM, ki se bodo ukinila ter 16 DM iz katerih bodo zaposleni prevedeni v D05) z vključno V. stopnjo izobrazbe zagotavljal, da jih bo delodajalci morali premestili v podskupino D05. Na seznamu DM, ki jih bodo delodajalci morali prerasporediti v podskupino D05, pa ni vseh DM sedanje skupine J. Manjkajo DM z nižjo stopnjo izobrazbe. Ta DM zaradi nasprotovanja vladne strani in nekaterih drugih sindikatov nismo uspeli zapisati na ta seznam. So pa tudi za njih pripravljena DM v podskupini D05 in možnosti za premestitev na nova - bolje vrednotena delovna mesta v podskupino D09 kljub temu so, tako da univerze za nezmožnost boljšega plačila tudi tistim z nižjo stopnjo izobrazbe nimajo in pričakujemo, da bodo te delavce ustrezno premestili.

 

Za knjižničarje in bibliotekarje so v okvirju podskupine D05 oblikovana posebna DM. Tudi veterinarji imajo zaradi svoje specifičnosti pripravljena posebna DM.

 

Tehniški sodelavci danes zasedajo najrazličnejša DM. Za njih smo v nabor DM v podskupini D05 uspeli zagotoviti dve DM. V Aneksu pa je tudi zapisano, da se bodo z uvedbo novega Zakona o visokem šolstvu (veljati bi naj začel naslednje leto) ti dve DM premestili iz podskupine D05 v podskupino D01 in bodo prišli tja, kamor tudi sodijo.

 

Ocenjujem, da smo na pogajanjih dosegli veliko. Plače zaposlenih se bodo primerjalno v dejavnosti visokega šolstva praviloma povečale bolj kot v drugih delih javnega sektorja. V podskupini D01 se v veliki meri odpravlja notranje nesorazmerje, s čimer bodo poklicne skupine, ki so bile v preteklosti v slabšem položaju, deležne višjih dvigov plač. Velja poudariti tudi, da se število horizontalnih napredovanj s 5 poveča na 10 PR; poleg tega bodo asistenti, bibliotekarji in lektorji horizontalna napredovanja ohranjali tudi ob spremembi tarifnega razreda. Pomembno spremembo predstavlja tudi vrednotenje dodatne pedagoške obveze.

 

V podskupino D05 smo uspeli prerazporediti večino zaposlenih, ki so bili sedaj v skupini J, obenem pa se je znižalo število delovnih mest v tej plačni podskupini, kar bo pripomoglo k njeni večji notranji preglednosti in medsebojni primerljivosti. Predvsem pa se bomo za delavce iz te skupine tudi v prihodnje lahko z vlado RS pogajali enako kot za zaposlene v podskupini D01. Dvig PR pri delavcih, ki bodo prerazporejeni v podskupino D05, bo višji kot pri večini zaposlenih v drugih delih javnega sektorja.

Kako bi lahko z vidika visokega šolstva ocenili pogajalske zaključke? Nekateri predstavniki Ministrstva za javno upravo, ki so sodelovali na pogajanjih, so nas označili za absolutne zmagovalce teh pogajanj.

Ali bi lahko dosegli več? Dopuščam možnost, da bi lahko pri kakem DM iztržili dvig še za kak dodatni PR, a je vseeno treba upoštevati, da smo imeli pri tem pogosto zvezane roke, ker se je tudi vladna stran dobro zavedala, da včasih tudi najmanjše korekcije lahko sprožijo plaz novih zahtev drugih sindikatov in da je treba gledati tudi na sistem kot celoto. 

 

Pod črto tako skupni izid pogajanj za visoko šolstvo sam ocenjujem kot pozitiven, sploh glede na okoliščine, v katerih so pogajanja potekala: številni zastoji v pogajalskem procesu, nekonsistentna vladna stališča, parcialne zahteve sindikatov, poudarjanje makroekonomskega vidika … 

 

V Visokošolskem sindikatu smo predloge za posamezne poklicne skupine oblikovali v delovnih skupinah, kamor so bili povabljeni vsi člani in članice VSS. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste se temu vabilu odzvali, namenjali svoj prosti čas delu za dobro zaposlenih, pomagali pri argumentaciji naših zahtev kot tudi v stebrnih pogajanjih samih. Posebna  zahvala gre Idi Mišič Pavšek in Jakobu Počivavšku s Pergama. Brez njune pomoči nam ne bi uspelo. 

 

V naslednjih dneh, kot že rečeno, bodo na univerzah potekali postopki prevedbe delovnih mest, kjer bo zelo pomembno, da se bodo aktivno odzivali univerzitetni sindikati. 

Za kakršnakoli vprašanja se obrnite na vaše sindikalne zaupnike. Za  pravna vprašanja se  lahko, kot vedno doslej, obrnete neposredno na pravno službo Pergam, in sicer na:  ida.misic@sindikat-pergam.si ali ales.bortek@sindikat-pergam.si. Ob koncu ste tudi vsi vi povabljeni, da k včlanitvi (pristopna izjava) v sindikat povabite tudi svoje sodelavke in sodelavce  in tako pomagate k utrditvi sindikalne organiziranosti, ki se je tudi tokrat izkazala za zelo pomembno.

 

Lepo vas pozdravljam in verjamem, da se vidimo v naslednjem tednu tudi na predstavitvah v živo.

 

Andrej Vogrin, predsednik VSS

 

- članstvu VSS

- spletna stran VSS

Sporočilo Visokošolskega sindikata Slovenije ob zaključku pogajanj

Sporočilo Visokošolskega sindikata Slovenije ob zaključku pogajanj

Ker se ravnokar zaključujejo pogajanja med Vlado RS in sindikati o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, vas želimo na kratko obvestiti o dogajanju. Pogajanja so potekala dvotirno: na krovni ravni so se obravnavala splošna vprašanja, ki zadevajo celoten javni sektor; na t. i. »stebrnih« pogajanjih, na katerih je ves čas neposredno aktivno sodeloval tudi Visokošolski sindikat Slovenije, pa smo se ukvarjali s specifičnimi vprašanji novega plačnega stebra, v katerega spadajo raziskovalna dejavnost, kultura in izobraževanje, vključno z visokim šolstvom. 

Naslednji teden je predvideno podpisovanje aneksov h kolektivnim pogodbam (KP) in  odločitev o podpisu oziroma nepodpisu aneksa bo formalno sprejelo Predsedstvo VSS. Pred tem v našem sindikatu za potrebe celovite obveščenosti, kaj Aneks prinaša zaposlenim v visokem šolstvu, v Mariboru in Ljubljani organiziramo posebno predstavitev pogajalskih zaključkov za vse zaposlene na univerzah, in sicer: 

- v ponedeljek, 11. 11. 2024, ob 17.00 na Rektoratu Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana, Zbornična dvorana.

- v torek, 12. 11. 2024, ob 12.00 na Pedagoški fakulteti UM, Koroška cesta 160, Maribor, predavalnica 1.42/1. nadstropje.

Za podrobnejša pojasnila smo na voljo. Kot predsednik sindikata verjamem, da je izkupiček pogajanj pozitiven za zaposlene, sploh glede na težke okoliščine, v katerih so potekala: številni zastoji v pogajalskem procesu, nekonsistentna vladna stališča in pritiske, včasih tudi parcialne zahteve sindikatov.

Andrej Vogrin, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

Ljubljana, 8. 11. 2024

ponedeljek, 20. maj 2024

Odprto pismo: ARIS diskriminacija na podlagi starševskega varstva oziroma bolezenskega stanja

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS), Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ter Konfederacija Pergam so 16. 5. 2024 na Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) naslovili odprto pismo v zvezi z diskriminacijo na podlagi starševskega varstva oziroma bolezenskega stanja. Pismo je dostopno tukaj.

Dr. Špela Stres, direktorica ARIS, se je na odprto pismo odzvala 17. 5. 2024. Njen odgovor je dostopen tukaj

Na odgovor direktorice ARIS so se VSS, SVIZ in Konfederacija Pergam odzvali 20. 5. 2024. Odgovor je dostopen tukaj.

četrtek, 25. april 2024

Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti

Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) odločno zavrača predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) s katerim vlada v nasprotju z načelno podporo znanosti drastično krči financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na račun inovacij, daje proste roke ministru pri kanaliziranju raziskovalnih sredstev v inovacije in z dodatnim povečanjem deleža gospodarstvenikov v Razvojnem svetu še dodatno zmanjšuje vlogo znanosti pri oblikovanju ključnih nacionalnih politik in znanost še bolj podreja političnim in korporacijskim interesom.

Izpostavljamo, da je aktualni minister za znanost, Papič, ki danes predlaga 20 % krčenje državnih sredstev za znanost, še pred tremi leti, takrat v vlogi rektorja Univerze v Ljubljani, stal z nami na shodih za znanost s pomočjo katerih smo uveljavili zakonski cilj 1 % slovenskega proračuna za financiranje znanosti v doglednem času in tudi zgledno povečevanje sredstev za stabilno financiranje znanosti.

Vladi sporočamo, da je krčenje državnih sredstev za znanost in manjšanje vpliva znanosti v času raznolikih globalnih izzivov, ki zahtevajo angažma vseh znanstvenih ved za razvoj novih pristopov in tehnologij še toliko bolj nedopustno. Zato je ta predlog vlade moč razumeti le tako, da vladi ni mar za slovensko znanost in tudi ne za dolgoročni družbeni ter gospodarski napredek.

 

Obrazložitev:

Vlada s predlogom spremembe 13. člena ZZrID (in tudi  spremembe 93. člena) za 20 % zmanjšuje zakonsko obvezo države glede ciljne vrednosti državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, saj ciljno vrednosti spreminja iz 1,0 % na 0,8 % BDP.

S predlogom spremembe 21. člena vlada zmanjšuje tudi delež povečanja letne rasti državnih sredstev namenjenih za stabilno financiranje znanosti iz 30 – 50 % na zgolj 25 %.

S predlagano spremembo 32. člena ZZrID vlada pooblašča neposredno ministra pristojnega za znanost, da določi delež znanstvenoraziskovalnih (!) sredstev, ki bodo namenjena za financiranje aplikativnih projektov, kar omogoča še dodaten odtok sredstev za znanost v inovacije in odpira vrata korupciji.

Predlagana sprememba 9. člena ZZrID določa vključitev še dveh gospodarstvenikov, ki ju bo delegiralo ministrstvo pristojno za gospodarstvo. Ob tem izpostavljamo, da je delež raziskovalcev v Razvojnem svetu že sedaj zelo majhen, v največji meri ga sestavljajo politično izbrani predstavniki in delegati ustanov ter interesnih skupin. Zato je na dlani, da so predlagane spremembe lahko vodilo v eksplicitno podrejanje znanosti političnim in korporacijskim interesom.

 

Maribor, 25. 4. 2024

Za Visokošolski sindikat Slovenije

Mag. Andrej Vogrin, predsednik

 

V vednost:

- po e-pošti na naslov: gp.mvzi@gov.si

sreda, 20. marec 2024

Pismo podpore Ludviku Pavloviču iz Sindikata poklicnega gasilstva

Pismo podpore Ludviku Pavloviču iz Sindikata poklicnega gasilstva

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo ogorčeni ob novici o odpustitvi sindikalnega zaupnika Ludvika Pavloviča, gasilca reševalca in predsednik Sindikata poklicnega gasilstva na Letališču Edvarda Rusijana Maribor. Prepričani smo, da je poslovodstvo »DRI, upravljanje investicij, d.o.o.«, v očitku o hudi kršitvi delovnih obveznosti našlo zgolj pretvezo, da se maščuje Pavloviču za njegovo delavsko in sindikalno dejavnost in se ga brutalno znebi.

Takšna agresivna praksa delodajalca je popolnoma nedopustna, zato skupaj z drugimi sindikati pričakujemo, da bo takoj preklical odpoved pogodbe o zaposlitvi in ustavil vse postopke zoper Pavloviča. Javnost želimo opozoriti, da na tak način ni mogoče zlomiti stavkovnega delovanja, saj slišimo, da je poslovodstvo DRI reagiralo na poskus organizacije stavke in ga grobo zatrlo. Zato zaposlene na Letališču E.R. Maribor bodrimo, naj ne klonijo pod pritiski in se ne pustijo ustrahovati in disciplinirati. Z vami smo in pomagali vam bomo!

Maribor, 20. 3. 2024

Andrej Vogrin, 

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

četrtek, 22. februar 2024

Osnutek novega Zakona o visokem šolstvu

 

MVZI je v začetku leta 2023 imenovalo delovno skupino za prenovo Zakona o visokem šolstvu. Do poletja 2023 je opravila več krogov načelnih razprav. Nato je ministrstvo pripravilo pisna izhodišča, ki pa so bila tako splošna, da bi iz njih lahko izpeljalo karkoli. V VSS smo septembra 2023 podali vrsto konkretnih pripomb, vendar so izhodišča ostala ohlapna. Sledilo je pisanje prvega osnutka zakonaMVZI ga je 14. 2. 2024 poslalo deležniškim organizacijam v interno razpravo. Pripombe zbira do 13. 3. 2024. Vodstvo MVZI želi zakon v naslednjih mesecih spraviti v DZ in skozenj.

1.) Najpomembnejša novost in največji problem osnutka je, da uvaja izobraževanje za pridobitev mikrodokazil kot del visokošolskega sistema in ga legitimira s pečatom visokošolskih ustanov in njihovega sistema kakovosti. Pri tem je status teh izobraževalnih programov povsem nejasen. Namesto definicije in opredelitve pogojev in varovalk zakon dviguje terminološko meglo z vsebinsko nepopolnimi besednimi zvezami, kot so »zavod sprejme mikrodokazila«, »zavod izvaja mikrodokazila«, »študent opravi obveznosti po mikrodokazilu«. Tisto, kar jezikovno manjka v teh besednih zvezah, je pojem izobraževalnega ali študijskega programa ali česa podobnega. Tako kljub obravnavi teme v desetinah členov ne izvemo, ali ima organizirana pedagoška dejavnost, v kateri lahko študentje/slušatelji/tečajniki pridobijo mikrodokazilo, status posebne vrste študijskega programa ali neki drugi status. Ta nedorečenost še krepi sume, da nekaj ni v redu. Izobraževanje za mikrodokazila že izvajajo številna podjetja in NVO in s tem ni nič narobe, a to ni visoko šolstvo. Nevarnost zakonske integracije izobraževanja za mikrodokazila v visokošolski sistem  je v tem, da lahko omogoči, da nabirka mikrodokazil sčasoma na trgu dela pridobi status nadomestka za diplome s pravih študijskih programov, ki so zasnovani temeljito in celovito. Popularnost te bližnjice lahko ogrozi razloge za poseben družbeni položaj univerz. Te bi morale biti zato karseda previdne in zadržane glede omenjene integracije. Kaže pa, da so vodstva univerz naravnost navdušena nad njo, saj v njej vidijo priložnost za širitev tržne dejavnosti in osvajanje tržnega deleža.

2.) 14. člen širi možnost izvajanja študijskega programa v tujem jeziku, kadar je nanj vpisanih več kot pol tujih študentov »in je omogočeno spremljanje študijskih vsebin v slovenskem jeziku«. Letošnji letni program dela UL se zavzema za takšno zakonsko rešitev, po kateri bi zadoščalo strojno prevajanje v slovenščino. Navedena dikcija iz osnutka zakona jo pokriva, ker je nedorečena glede načina prevajanja. S to jezikovno politiko je skladno tudi to, da 130. člen med naloge skrbi za slovenščino, ki se jih posebej financira, ne vključuje Leta+.

3.) 11. in 16. člen ohranjata nedorečenost iz lanske novele ZViS-M, za kateri namen (za razvoj javne službe ali za razvoj tržne dejavnosti) se uporablja poslovne presežke iz tržne dejavnosti in kdo naj krije poslovno izgubo iz tržne dejavnosti članic univerz.

4.) 49. člen zožuje možnost za vpis na univerzitetne študijske programe samo na kandidate s splošno maturo.

5.) VSS si že dlje časa, tudi na aktualnih plačnih pogajanjih, prizadeva za uvedbo dveh novih vrst visokošolskih sodelavcev, ki opravljata specifične oblike neposrednega pedagoškega dela: za korepetitorja in za sodelavca pri izvajanju laboratorijskih vaj. 96. člen ju uvaja, vendar kot »druga sodelavca«, ki sta nekaj drugega kakor visokošolska sodelavca. S tem bi bila prikrajšana za možnosti pedagoške nadobveze, pedagoške razbremenitve, dopolnilne zaposlitve na projektu in dodatnega dela po civilni pogodbi, kar bi izničilo smisel njune zakonske uvedbe. Problem je tudi v terminologiji. Osnutek zakona govori o »laboratorijskem tehniku«, medtem ko so naši člani za stebrna pogajanja oblikovali predlog poimenovanja »strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu na univerzi«.

6.) 104. člen je prekopiran 63. člen iz veljavnega ZViS in ureja pedagoške normative in plačilne instrumente. Treba ga je uskladiti z nedavno sklenjenim Aneksom h KPVIZ. Neverjetno je, da MVZI ni znižalo opcije 7-urnega učiteljevega normativa, ki je v veljavnem 63. členu od zloglasnega ZUJF-a dalje.

7.) Po ministrovih besedah je od glavnih ciljev novega ZViS izboljšanje proračunskega financiranja. Veljavni ZViS določa ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda pot do tja je opredeljena tako ohlapno, da so si vlade vseh barv lahko privoščile stagnacijo financiranja v zadnjih osmih letih. 115. člen osnutka določa ciljni obseg proračunskega financiranja v višini 1,5 % BDP, vendar to zajema poleg študijske dejavnosti tudi subvencioniranje bivanja študentov, investicije in še kaj. Ali bo za študijsko dejavnost še namenjen 1 % BDP, ni več določeno. Formula rasti proračunskega financiranja do ciljnega deleža BDP bo zapisana šele v prehodnih določbah, ki jih še ni, zato je zgodba o izboljšanju financiranja lahko maček v žaklju. Glavno besedo bo imelo Ministrstvo za finance.

8.) V 120. členu bi bilo treba dopisati, da se letna sredstva TSF lahko povečajo tudi zaradi povečanih stroškov, ki so posledica dogovora med vlado in sindikati. S tem so stalni izzivi.

9.) 8. poglavje sicer zaostruje režim podeljevanja in ohranjanja koncesij, tako da bodo te podeljene začasno in bo omogočeno periodično preverjanje, ali koncesionar še izpolnjuje pogoje, predvsem ko gre za število vpisanih študentov. Vendar koncesionarjem ne predpisuje praktično nikakršnih kadrovskih pogojev in prepušča njihovo določanje vsakokratnemu vladnemu razpisu, se pravi politični volji. Tudi kadrovski pogoji za ustanovitev oz. akreditacijo visokošolskega zavoda so v 21. členu določeni tako ohlapno, da država očitno zapravlja priložnost, da bi prek njihove zakonske določitve kadrovskih pogojev poskrbela za kakovost. Ali bodo prehodne določbe izničile in resetirale dosedanje koncesije, ki so podeljene tudi za nedoločen čas, še ni jasno.

Vsi ključni dokumenti so objavljeni tule.